Pozdravljena Lidija,

kljub temu da je minilo že nekaj časa od zaključka naših zoom srečanj, se vsak dan ukvarjam s spoznanji, ki so se zgodila med in po programu.

Najprej naj priznam, da sem se ob prijavi k tebi na program počutila precej nelagodno. Delno zaradi velikega spoštovanja in hkrati zaradi odpora do drugačnega delovanja, kot ga imam sama. Vesela sem, da sem ta del presegla, saj se je le tako zgodil ta pozitiven premik. Tekom celotnega programa se je čutila tvoja bogata teoretična podkovanost, ki je bila vedno podkrepljena z oprijemljivimi primeri iz prakse. Vsako deljenje osebnih razmišljanj je bilo diskretno podano skupini in razloženo, tako da smo imeli vsi nekaj od tega. Preplet iskrenosti, spodbude, umirjenosti in opolnomočenja te dela drugačno, izkušnjo za udeležence pa prijetno. No, kot pač to gre pri AEQ metodi. 🙂

Še danes se mi ob določenih mislih nabira cmok v grlu ali solze v očeh, a to smatram kot prostor za napredek. Začela sem se zavedati pomembnosti Karpmanovega trikotnika in moči, ki jo imam, da izstopim iz njega. V bistvu njih, množinsko, saj so res povsod. Partnerski odnos, družina, prijatelji in znanci, služba. Še vedno se hitro ujamem v zanko, a razumem, da je to tek na dolge proge.

Najpomembnejše spoznanje pa so moji krhki temelji. Kako žalostno je bilo doumeti, da globoko v sebi sploh ne vem kdo sem, kaj mi je všeč in kaj mi ugaja. Vedno je bilo pomembno skrbeti za vse okrog sebe, biti močna za vse. Nase pa sem pozabila in potlačila vse, kar je bilo neprijetnega na poti. Odstirati te tančice je veliko bolj grenkobno kot kupovanje novih čevljev. A investicija je dolgoročno bistveno bolj smiselna.

Hvala ti zaenkrat in se veselim srečanja na individualni obravnavi.