V hitrem tempu življenja, hitenju od enega opravila k drugemu, večopravilnosti, v povečanju števila dogodkov, ki jih moramo opraviti v enem dnevu, se niti ne vprašamo, zakaj in čemu tak tempo? Ali smo učinkoviti ter kakšne posledice ima to na naše zdravje, počutje in življenje?
Kaj hitro opazimo, da večina ljudi živi v pomanjkanju časa in da je to v sodobnem svetu postalo povsem običajno. Pogosto tudi razvijemo prepričanje, da je običajno, če si uspešen oziroma želiš biti uspešen, da nimaš časa, da neprestano delaš, si pod pritiski, v distresu in v simpatičnem načinu delovanja avtonomnega živčnega sistema (AŽS). To pa ima osnovo v naši preteklosti. Tudi če preteklosti ne poznamo, se je ne zavedamo ali nam je morda nepomembna, ta močno vpliva na nas.
V zgodovini je bilo narejenih veliko okrutnih dejanj, kot so denimo vojne. Okrutnost ustvarja nemoč, ta pa sovraštvo, ki dviguje simpatično stanje AŽS in zmanjšuje delovanje zavesti, ki jo okrutnost zahteva, ter išče kratkoročne in ozke rešitve, ki vodijo v kronične težave in prenos nemoči na tiste, ki so še bolj nemočni.
Temu je svoje dodala tudi industrijska revolucija. Zaradi vedno večje senzorno-motorne amnezije (SMA) so se skozi generacije izgubljala čustva in občutki za pravičnost, odgovornost in zaupanje, ki prihajajo iz starih delov some. Povezanost človeka z naravnim delom sebe je slabela, pomen zavesti pa temu primerno rasel, saj se je edino zavest lahko tako hitro razvijala, da je lahko sledila razvoju tehnologije. Skozi zgodovino se je skladno s tehnološkim razvojem to neravnovesje med zavestjo in telesom samo povečevalo. Posledice preteklosti pa danes čutimo v obliki kroničnih težav vseh vrst (fizične, psihične in finančne težave ter težave v odnosih).
Če potegnemo vzporednice med pomanjkanjem časa in kroničnimi težavami, lahko opazimo, da manj kot imamo časa, več imamo kroničnih težav; tako fizičnih, psihičnih in finančnih težav kot težav v odnosih. Pomanjkanje časa v nas ustvarja pritisk in aktivira se simpatični način delovanja AŽS, le-ta pa nam onemogoča videti več oziroma širšo sliko.
Sistem deluje tako, da dele živčnega sistema, ki so najučinkovitejši pri iskanju novih pristopov, uporablja takrat, ko smo umirjeni in je vse v redu. Bolj kot smo obremenjeni, bolj se živčni sistem zanaša na tiste dele živčnega sistema, ki ponavljajo pristope, čeprav s tem ne najde učinkovite rešitve. Bolj kot smo obremenjeni, manj dobrih rešitev imamo in vedno bolj smo izčrpani, kar oža pogled zavesti na stanje ter zmanjšuje verjetnost, da najdemo boljšo rešitev od trenutne. Tako se vrtimo v krogu kroničnih težav.
Kronična stanja ne morejo obstajati brez nemoči v odnosu do tega področja. Nemoč aktivira simpatično stanje, ki omogoča življenjsko energijo, dvig tonusa membrane in potencialne energije, da z bojem ali begom zmanjšamo ali odpravimo nemoč. Simpatikus oža in zmanjšuje zavestno delovanje ter krepi vpliv podzavesti. Tako se odzovemo na nek dogodek, ki nas moti, ovira, ogroža ali omejuje, vedno enako: tako kot smo se odzvali pri treh letih, se tudi pri štiridesetih, ker smo na avtopilotu oziroma delujemo iz podzavestnih programov.
Naša podzavest je mogočna sila, ki vpliva na vsa področja našega delovanja in življenja, kljub temu, da je nevidna, neoprijemljiva, pa tudi nedostopna. Dokler ne najdemo poti do nje, nam oblikuje življenje. Velikokrat gremo po navodilih podzavesti v neželeno smer, saj mislimo, da nimamo vpliva ali možnosti za spremembo. Zato pa je pomembno, da spoznamo svojo preteklost in njene posledice na nas v obliki senzorno-motorne amnezije (SMA), senzorno-motorne odtujenosti (SMO) in senzorno-motorne iluzije (SMI). To nam omogoči, da lahko življenje oblikujemo tako, kot želimo, in preživimo več časa v parasimpatičnem načinu delovanja AŽS ter dovolimo zavesti, da išče kreativne in boljše rešitve za izhod iz neželenih stanj.
Nepravočasnost nas potiska v simpatičen način delovanja AŽS in onemogoča parasimpatičen način delovanja, saj nam kršenje zakona časa nalaga vedno večje breme. Zato je SMA in SMO nujna, da ohranja ločenost med zavestjo in starim delom some, kjer je naša resnica in pravica. Tako se ne zavedamo več dejanskega stanja v somi in v okolici ter preživljamo življenje v kronični nemoči. Ker zavest nima dobre povezave s podzavestjo in telesom, torej realnostjo, niti ne išče izhoda iz nemoči, ki je bilo v otroštvu običajno. Namesto tega razvije SMI ter tako prikrije resnico nemoči in zlorablja zakon časa na račun sesutja svojega telesa in/ali teles otrok oziroma podrejenih, ki so od nas odvisni. Nemoči se zavedamo šele takrat, ko se izraziteje pojavi v obliki poškodb, kroničnih bolezni ali starosti. Slednje je kazen, ker smo se raje umaknili v SMI ter ostali ujeti v nemoči in prepričanju, da tradicije ne moremo spreminjati, kot pa uporabili načela realnosti za spopad s tradicijo ali za “pobeg” na novo, še ne prehojeno pot. To namreč zahteva višjo čustveno zrelost.
Kronično aktivirane mišice – oklep, ki smo ga ustvarili v preteklosti, da smo se z njim zaščitili pred toksično okolico, nam onemogoča pravilno zaznavanje časa iz fizičnega dela some in zaradi tega tudi ne moremo izbrati pravega časa za dejanja. Na to vpliva podzavest. Kljub želji in zavedanju pomena pravočasnosti za doseganje homeostaze, se nam dogaja, da dejanja izvajamo ob neprimernem času. To nas vodi v neučinkovitost in nezmožnost, da bi se učili iz svojih napak, povečuje aktiviranost simpatičnega načina AŽS in povzroča vedno več kroničnih težav na vseh področjih. Ne moremo jasno določiti in poimenovati našega vedenja, ne določiti oz. izločiti področja, kjer smo kronično neučinkoviti. Za razvoj in uporabo drugačnega vedenja, od tistega, ki smo ga prevzeli od prednikov, potrebujemo ustvarjalnost in izvirnost, ki sta zdravili za področja, kjer imamo kronična stanja.
Kako poteka proces spreminjanja pri AEQ metodi?
Za določanje in razumevanje preteklosti, moramo vedno izhajati iz sedanjosti. Na podlagi pogovora s stranko, njene drže in izvajanja vaj, razberem, kako njena zavest dojema sedanjost. Tako lahko jasnejedoločim odnos med njeno zavestjo in telesom v sedanjosti ter od tukaj vlečem vzporednice s strankino preteklostjo in določim njen vpliv na sedanjost, katere se stranka zaradi močne SMI ne zaveda. To mi omogoča videti nove globine in širšo sliko, da stranki predstavim drugačen pogled na dogodke, s katerim lahko spoznava svoje neravnovesje.
Hkrati pa strankina drža, glas, besede, vedenje, odzivi na razlago, vaje in aktivno učenje, omogočajo uvid v njene travme iz preteklosti, četudi se jih morda niti ne spomni. Tako stranko vodim v spoznavanje in sprejemanje prej premočno potlačenih dogodkov.
Telo vedno govori resnico, zavest pa tam, kjer ni dobre povezave s telesom, zaradi SMA in SMO, to resnico prilagodi in nevede ter nehote laže. Resnica, ki se je stranka zaveda, je drugačna od resnice, ki jo kaže in zaradi nje trpi telo. Ta razlika se kaže v obliki kroničnih težav.
Stranko vodim skozi proces spoznavanja in ozaveščanja prave resnice z zmanjševanjem SMA, SMO in SMI, kar zbliža telo in zavest. Telo tako omogoča zavesti, da spozna in sprejme krivice, ki so se dogajale telesu. Te krivice je najprej povzročala okolica, saj je sprva otrok tako poistoveten s telesom, da si sam ne more povzročiti bolečine in se zlorabljati (saj je v principu užitka). Sčasoma pa otrok preslika in sprejme ta krivičen odnos okolice do sebe kot normalnega ter se tudi sam vede do lastnega telesa krivično, ne da bi se zavedal, da je to napačno. Tako razvije primerno močan oklep, zaradi katerega ignorira sporočila telesa in sledi tradiciji ter razvoju kroničnih stanj v sebi. Vsaka generacija je v tem boljša.
Z zmanjševanjem SMA, SMO in SMI se stranka vedno bolj zaveda sebe in okolja, v katerem živi in dela. Ko doda še dvig čustvene zrelosti, dobi moč, voljo in pogum, da odpravlja posledice več generacij trajajočega neprimernega odnosa do prednikov, fizike in sebe. Dvig čustvene zrelosti ji namreč omogoči odpiranje travm, do katerih pred tem zaradi nizke čustvene zrelosti ni imela dostopa, saj bi ji te povzročile samo še več težav.
Tako spreminjamo sedanjost ter sebi in svojim otrokom omogočimo lepšo prihodnost.
Cesta XV. brigade 27, 8330 Metlika
mob. 031 348 102
e-pošta. info@lidija-aeq.si