V središču telesa, predvsem v organih trebušne votline imamo zbiralnik življenjske energije, ki določa delovanje telesa, ki se odzove na to energijo z gibanjem in dejanji in uma, ki se odzove z ustvarjanjem misli, želja. Kadar sta um in telo usklajena je temu primerno tako naše vedenje kot tudi naše dihanje, ki poteka v ritmu. Vsak dihalni ritem ima oz naj bi imel tri komponente: izdih-premor-vdih.

Opazili boste, da vam najverjetneje določena komponenta manjka oz. je izvajate popačeno in to je posledica strahu, nemoči, ki je bila zlorabljena s strani okolice v zgodnjem otroštvu.

Če želimo to obdobje preživeti, moramo znižati nivo življenjske energije, da na tak način znižamo moč čustev, občutka nemoči, zato popačimo naše dihanje tako, da zakrčimo mišice, ki bi pri dihanju morale sodelovati in pulsirati in naše dihanje postane nefunkcionalno. Seveda s tem slabšamo, popačimo ali tudi prekinemo jasno komunikacijo um-telo in kljub zadostni količini hrane in vode ne proizvajamo ob ustrezni izmenjavi plinov v telesu zadostno količino življenjske energije. V bistvu njen pretok s to zakrčenostjo popačimo ali blokiramo, da lahko svoje občutke potlačimo, ker bi bili sicer preboleči in preveč moteči za okolico. Trebušna prepona ima tu pomembno funkcijo, saj kot prvo, zavira prenos impulzov iz spodnjega (prvinska čustva) v zgornji del telesa (zavest) in kot drugo z učinkovitostjo dihanja vpliva na to, koliko energije bomo imeli za čustva in gibanje. Takšno stanje nas vodi v trajne spremembe notranjih občutkov in impulzov, imamo manj energije in telesni občutki so manjši in lažje obvladljivi, znižuje se nam stopnja zavedanja v telesu in okolici, saj živčni sistem nima dovolj goriva, da bi vse to lahko nadzoroval, kar nas potiska v vedno večjo iluzijo.

Tega stanja se z leti navadimo in ohranimo tak dihalni vzorec ter kronično napete mišice tudi, ko to ni več realno in potrebno. Opažamo, da imamo vedno manj energije. Izgubljamo vero, upanje, nimamo želj, ne volje, in ne izvajamo dejanj, ki bi nas vodila k želenim rezultatom. Ta stanja pripisujemo letom, saj navadno drugega razloga za svoje vedno večje nezadovoljstvo ne najdemo. Izgubimo sebe, svojo pravo bit. Preklopimo na avtopilota, delujemo tako kot okolica želi, zahteva od nas… Ne vemo več kdo v resnici smo, kaj si želimo…

Z učenjem AEQ metode, se naučimo prepoznati razloge in vzorce, ki so nas potisnili v način delovanja ‘izhod v sili’, ter z AEQ dihalnimi vajami in dihalnimi protokoli sproščamo kronično prenapete mišice in vzpostavi se samodejni tri delni dihalni ritem: vdih-izdih-premor, kot posledica zavestnega dela na sebi in spreminjanja odnosov znotraj sebe in do okolice, čutimo notranjo umirjenost, usklajenost. Ta pot nam omogoča dvig življenjske energije, posledično pa vodi v pravilno delovanje živčnega sistema in v jasno, kvalitetno komunikacijo um-telo, postanemo bolj živi, bolj povezani, imamo močnejša čustva, ki jih znamo kvalitetno izraziti, da dosežemo želene rezultate.

Iz napisanega lahko zaključimo, da so vsi trije faktorji (dihanje, življenjska energija, vedenje) soodvisni, če imamo učinkovito dihanje imamo na voljo dovolj življenjske energije, da se vedemo v skladu s svojo bitjo in to nam omogoča rast, razvoj in svobodo.

Lidija Jakljevič,

Učiteljica 3. stopnje AEQ metode®

Učiteljica AEQ dihanja® 1. stopnje

Mobi: 031 348 102,

Mail: lidija.jakljevic@gmail.com