Bolečina je telesno ali umsko nelagodje. Lahko je blaga ali močna. Oblike bolečine so različne: udarec, praska, obolenje, moten spanec, PMS, jeza, žalost, strah pred prihodnostjo, sovraštvo, zamere, krivda, ljubosumje, potrtost, otrplost, …

Bolečina povzroči degeneracijo tkiv, izgubo gibljivosti, prehitro staranje, slabša kvaliteta življenja, …

Po definiciji Mednarodnega združenja za proučevanje bolečine (IASP) je bolečina neprijetna čutna in čustvena zaznava, povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva. Bolečina je občutek, ki je vedno neprijeten. Če oseba svojo izkušnjo dojema kot bolečino in o njej na tak način tudi poroča, jo je treba tako tudi obravnavati. Pomembno je tudi, da nezmožnost verbalnega komuniciranja ne pomeni, da posameznik ne čuti bolečine.

Bolečina je lahko akutna ali kronična. Kadar bolečina nastane hitro in traja kratek čas, govorimo o akutni bolečini. Prizadeto osebo opozori na škodljivo dogajanje v organizmu ali njeni neposredni okolici in ima varovalni učinek. Kronična bolečina pa je bolečina, ki ostaja tudi po tem, ko osnovni vzrok bolezni ali poškodbe izgine, ali kadar vzroka ni mogoče odstraniti.

Bolečína je bolj ali manj lokaliziran neprijeten občutek nelagodja ali stiske, ki nastane zaradi vzdraženja bolečinskih receptorjev in predstavlja zaščitni mehanizem – opozorilo organizmu, da se izogne škodljivim dejavnikom, da se zmanjša telesna dejavnost ali dejavnost prizadetega dela telesa. Je eden najpogostejših simptomov, zaradi katerih bolniki iščejo pomoč.

Pri AEQ metodi razumemo bolečino kot našega zaveznika, saj nas pravočasno opozori, da nekaj ne delamo prav, je kot alarm ali opozorilna lučka na armaturi avtomobila, ki opozarja na nered, na neučinkovito gibanje. Ima namen:

– šolanja – nekaj nam želi povedati, pritegniti našo pozornost

– nas upočasniti ali ustaviti – omejiti in otežiti škodljivo gibanje: opazi, razmisli, spremeni.

Ko pa še naprej trmasto vztrajamo, ignoriramo bolečino, jo potisnemo z raznimi farmakološkimi sredstvi, s čimer na kratki rok prihranimo čas in je tovrstno početje v sodobni družbi nagrajevano in vzpodbujano, se ob raznih stresnih situacijah, živčnih napetostih, prekomerni športni aktivnosti, delu, slabi drži, … potisnjena bolečina tako fizična kot psihična, vrne v močnejši obliki.

Razmišljamo samo kaj vzeti, da se znebimo bolečine, ne razmišljamo pa kaj odvzeti iz našega urnika ali kaj spremeniti, da ne bo bolelo.

Bolečina pomeni, da je gibanje za naše trenutne zmožnosti neprimerno, prezahtevno, prehitro, premočno ali predolgo.

Kronična bolečina pomeni, kronično pomanjkanje naše pozornosti.

Ena težjih nalog vsakega posameznika je vzpostavitev zdravega in funkcionalnega občutka o sebi. Navadno ljudje namenjamo svojo pozornost stvarem, za katere menimo, da nam bodo prinesle izpolnitev in srečo. Pri tem pa največkrat spregledamo znake in govorico lastnega telesa, kar nas prej ali slej privede do nam nerazumljivih (ker nismo prepoznali opozoril telesa že pred zavedanjem težav) zapletov. Naša podzavest vpliva na naša emocionalna stanja in njihov razvoj, razpoloženje, čutenje, vedenje. V primeru emocionalne ali fizične travme se travmatična občutja na nek način izklopi in korteks jih potisne v podzavest. Kar vodi v razvoj senzorno motorne amnezije (SMA). Zaradi le-te postane oseba dobesedno odrezana od dela svojega telesa in nezavedno prisiljena k temu, da ignorira, kaj ji sporoča telo, ter vedno bolj živi v zamrznjenem ali paraliziranem stanju. Na ta način se težka doživetja, dogodki, bolečine potlačijo in ostanejo v podzavesti, javljajo pa se nam prek paničnih napadov, anksioznosti, fobij, vračanja spominov,… Svoje občutke lahko blokiramo na različne načine in za različno časovno obdobje in sicer kratkotrajno, dolgotrajno ali za vedno, odvisno od intenzivnosti in vzroka bolečih občutkov. Kljub temu, da se potlačenih spominov ne zavedamo, organizirajo naše vsakdanje življenje kot nenehno menjavanje razpoloženja, nemirnost, nenehna aktivnost, ki odvračajo pozornost od neprijetnih, nezavednih spominov. Odprava napetosti v telesu, ki so posledica potlačenih spominov, je možna skozi izvajanje AEQ vaj in verbalno analizo občutkov, ki jih vaja poveča in pomaga odkriti. Vse te blokade energije lahko prek vaj AEQ zaznamo kot razne občutke, ki so lahko ostri, topi, boleči in se nahajajo v različnih delih telesa, ker energija teče po celem telesu in lahko posledično naleti na blokado kjerkoli. To nas vodi v nejasno komunikacijo znotraj nas sami in naprej v konflikte, napetosti, entropijo. Zato nas telo nanjo opozarja z bolečinami in neprijetnimi občutki v različnih oblikah in nam nerazumljivih situacijah. Ko se z rednim izvajanjem AEQ vaj začnemo bolje prepoznavati, čutiti, odpirati, pozornost namenjati svojim čustvom, mislim, načinom dojemanja zunanjega in notranjega sveta, telesnim senzacijam, gremo lahko v novo smer bolj samostojno in svobodno. Kadar vzpostavimo dober stik s telesom, zmoremo prek telesnih senzacij pravočasno razbrati svoje notranje dogajanje oz. potrebe in zaživeti bolj kvalitetno, saj nam integracija zavednega in nezavednega omogoči urejanje in spreminjanje navad in dejanj, iz takšnih, ki nam ne prinašajo želenih rezultatov v takšne ki nam prinašajo željene rezultate in to nas posledično pelje v umiritev notranjih psiho-organskih stanj.