Naše učinkovito dihanje je sestavljeno iz treh komponent, vdiha, izdiha in premora. Zaradi visokih zunanjih pritiskov na nas-somo, da lahko vzdržimo, preživimo smo primorani povišat mišični tonus in popačiti dihanje. Kaj hitro lahko ugotovimo da je zaradi preobremenjenosti naše dihanje sestavljeno samo še iz dveh komponent, vdiha in izdiha. To pomeni tudi da imamo stalno aktiviran simpatični način delovanja, kar vodi v deregulacijo avtonomnega živčnega sistema, izgorelost, slabo počutje, bolezni.
Za povrnitev zdravja in dobrega počutja je koristno, da se naučimo učinkovitega dihanja in si povrnemo nazaj še tretjo koponento pri dihanju – premor. Na tak način omogočimo telesu regeneracijo, saj premor pomeni aktivacijo parasimpatikusa. Začnemo zavestno povečevat izdih, tako povečamo CO2 v krvi in pljučih in to povzroči potrebo po vdihu. Te potrebe, občutki, ki so različno močni, ki nam velevajo nov vdih imenujemo dihalna lakota.

Lahko je:
– blaga – vdih je normalen, raven CO2 je znotraj trenutne tolerance
– srednja – močnejša potreba po vdihu, vdih je še vedno skozi nos, vendar močnejši, bolj slišen, opazen, daljši, pojavljajo se krči, saj se raven CO2 dviga rahlo čez mejo tolerance
– močna – raven CO2 se dvigne tako visoko, da zavestno več ne moremo zadrževati vdiha, moramo vdihniti četudi imamo močno voljo da bi dih še zadržali.

Z AEQ dihalnimi vajami in protokoli podaljšujemo dihalno prekinitev in tako zvišujemo raven CO2 v krvi in pljučih in spreminjamo odnos do dihalne lakote, saj nivo ki nam na začetku učenja pomenil srednjo ali tudi močno dihalno lakoto počasi spreminjamo in nam enaka doba čez čas pomeni blago dihalno lakoto. Na takšen način počasi povrnemo tretjo komponento-premor, ki je enako pomemben kot ostali dve, v naš spontan način dihanja. Tako tudi prej opazimo, kadar si naložimo preveč bremena, saj se premor zniža oz. izgine.
Dihanje, če mu namenimo pozornost, nam pove kako dejansko smo, tudi če bi nas um želel pretentati v eno: dobro ali drugo: slabo smer.